CeBIT, največji računalniški sejem
Datum objave:02.04.2003
Avtor: Ravter Boštjan
|
 |
|
| |
Letošnji CeBIT, ki je kot že vrsto let marca privabil trume ljudi v Hanover, je minil v znamenju malih prenosnih naprav, brezžičnih omrežij in združevanja računalniške opreme z zabavno elektroniko.
Splošna recesija in kriza v računalniški industriji se je tokrat poznala celo bolj kakor lani, pa čeprav na sejmu in drugod vsi napovedujejo, da se bo prav letos tok obrnil. Organizator navaja, da se je število razstavljavcev zmanjšalo za približno 10 %, kar pa glede na (ne)zasedenost razstavnih hal skoraj ne more držati. Da je večina razstavljavcev precej skrčila proračun, je bilo jasno že ob pogledu na obiskovalce sejma, ki so bili precej manj obloženi z vrečkami, baloni in podobno reklamno šaro. Če so se še lani razstavljavci trudili prikriti, da stvari niso rožnate, je letos to očitno. Seveda pa vsa področja niso v enakem položaju. Najlažje je tistim, ki ponujajo izdelke za različna tržišča. Tako so se v zadnjem času podjetja precej obrnila od poslovnih uporabnikov k domačim. Veliko novosti je bilo na primer med napravami za domači kino ali digitalni hi-fi. Različnih predvajalnikov mp3 je bilo na stotine, saj je skoraj vsak najmanjši tajvanski razstavljalec ponujal svojo različico.
Organski zasloni
Med pomembnejšimi novostmi so vsekakor zasloni OLED (Organic Light Emitting Diode). Toshiba je predstavila 5,5-centimetrski zaslon OLED, ki je zmožen prikazati 260.000 barv, pri Kodaku pa so pokazali prvi fotoaparat, EasyShare LS633, opremljen s tovrstnim zaslonom. Prednosti teh zaslonov so pomembne predvsem za male prenosne naprave, saj ne potrebujejo osvetljevanja od zadaj, kar pomeni tanjše in lažje zaslone, obenem pa precej manjšo porabo elektrike. So dovolj hitri za prikaz videoposnetkov in omogočajo širok kot gledanja brez spremembe kontrasta.
Mira je postala pametna
Microsoft je lani predstavljal tehnologijo Mira, ki je sedaj preimenovana v pametne zaslone (Smart display). Čeprav je stvar zelo zanimiva in so izdelki Philipsa in ViewSonica že na voljo, so še predragi, da bi lahko upali na hiter uspeh. Pametni monitorji, ki so brezžično povezani z računalnikom, namreč stanejo toliko kakor skromnejši prenosni računalnik.
Pametni zasloni se nekaterim prikazujejo kot prihodnost domačega računalništva, zato je Philips tudi na evropskem tržišču predstavil model DesXcape 150DM. 15-plačni zaslon LCD je občutljiv za dotik in ima vgrajeno brezžično omrežno kartico Wi-Fi (wireless fidelity, nekoč bolj znano kot brezžični Ethernet ali IEEE 802.11b) ter akumulatorje, ki naj bi zadostovali za pet ur neprekinjenega dela. Če postavimo zaslon v stojalo, se napaja ali polni iz električnega omrežja, uporabimo pa ga lahko tudi kot klasični monitor, saj ima vgrajena standardni VGA in digitalni priključek. Monitor tehta 2,2 kg in je v nekaterih zahodnih državah že naprodaj – za 400.000 tolarjev.
Brezžični glasbeni sistem
Brezžični po novem ne bodo samo monitorji, ampak tudi glasbeni sistemi. Philips je predstavil glasbeni sistem Streamium MC-i250, ki ima vgrajen brezžični vmesnik Wi-Fi. Z njim lahko poslušamo glasbo, ki jo imamo shranjeno na računalnikovem disku, če je seveda tudi ta brezžično omrežen. V trgovine naj bi prišel predvidoma aprila.
Hitra grafika za prenosnike
Z prenosnimi računalniki je povezan tudi boj med proizvajalcema grafičnih kartic oziroma grafičnih procesorjev. Potem ko se je ATI-ju uspelo s serijo Radeon lani vrniti na trg, so sedaj napovedali tudi serijo treh grafičnih procesorjev za prenosnike. Za najzmogljivejšo serijo trdijo, da bo omogočala kakovostno igranje iger 3D tudi na prenosnem računalniku. Da bo ta trg zelo razgiban, pa je poskrbela tudi Nvidia. Napovedali so namreč grafične procesorje GeForce FX Go, namenjene prav prenosnikom.
Dvoboj za omrežne igralce
Da so računalniške igre donosen posel, dokazujeta Sony in Microsoft. Že lani je na CeBIT-u prišlo do spora zaradi pravil, ki iger na sejmu ne dovoljujejo. Tokrat so pravila nekoliko spremenili, tako da je Microsoft lahko predstavljal Xbox live, omrežno storitev za lastnike Xboxa. V zahodni Evropi se že igrajo, o ponudbi za Slovenijo pa ni bilo mogoče izvedeti še nič. Sony podobno storitev napoveduje za april.
Troboj pri DVD koralu
Boj za prevlado med tremi standardi zapisljivih DVD-jev še ni končan. V Hannovru je vsakdo na vse pretege hvalil prednosti tistega standarda, ki ga pač podpira. A medtem ko nekateri, na primer Panasonic, razlagajo, zakaj bi njihov standard (v Panasonicovem primeru DVD-RAM) moral obveljati, drugi, kot na primer Sony, predstavljajo naprave, ki podpirajo dva standarda. Združenje DVD+RW je kot eno od prednosti tega standarda predstavljalo izdelek podjetja 321 Studios, ki omogoča preprosto kopiranje filmov DVD. Filmi so namreč običajno predolgi za preprosto kopiranje na zapisljivi DVD, ne glede na to, kateri standard uporabljamo, program DVD X copy pa te težave odpravi. V Hollywoodu seveda ne bodo preveč navdušeni.
Vse več je tudi digitalnih videorekorderjev, ki namesto kaset uporabljajo plošče DVD. Nov model so na primer predstavili pri Philipsu. DVDR80 ima vmesnik firewire, za preprost priklop digitalnih videokamer. Z dodatkom SatMouse pa lahko krmili satelitski sprejemnik in tako omogoči programirano snemanje satelitskih kanalov. Vgrajena tehnologija Disc Manager skrbi za katalogiziranje posnetkov in lažje iskanje. Podatki o vseh posnetkih so ves čas shranjeni v napravi, kar pomeni, da ni treba prebrskati celotne zbirke plošč, da bi našli pravo. Če imamo seveda plošče pametno urejene. Obenem lahko v vsakem trenutku vidimo, koliko prostora še imamo na posamezni plošči.
Vsestranski poljub
Podjetje Kiss je predstavilo novo različico svojega vsestranskega predvajalnika DP-500, ki zna poleg devedejev in empetrijev predvajati tudi divikse. Predvajalnik ima vgrajen omrežni priključek in lahko prek domačega omrežja predvaja datotek, ki so na računalniku ali v internetu, če imamo seveda dovolj hitro internetno povezavo. Predvajalnik omogoča nadgradnjo, ker je še posebej pomembno, saj skoraj vsak dan zasledimo kakšno novo podrazličico DiVXa. DP-500 omogoča tudi prikazovanje digitalnih fotografij na televizijskem sprejemniku ter predvajanje programov s spletnih radijski postaj, ob diviksih pa zna prikazati tudi podnapise. Predvajalnik bo predvidoma stal okrog 100.000 tolarjev.
Brezžični Centrino
Brezžična omrežja niso novost in Intelova tehnologija Centrino ne bi bila nič posebnega, če ne bi pomenila celostnega pristopa k prenosnim računalnikom in brezžični tehnologiji. Ne gre pravzaprav za nič drugega kakor za nov procesor in nabor čipov, ki ima že vgrajeno podporo za brezžično omrežje, obenem pa bistveno zmanjšuje porabo prenosnika ob primerljivih zmogljivostih. Obenem s predstavitvijo te tehnologije so na tržišče že prišli tudi prvi tovrstni prenosni računalniki. To, kar bo Centrino povzdignilo nad posamezne napore drugih podjetij, je široka podpora različnih proizvajalcev, ki si jo je Intel pridobil. Trudijo se namreč povezati podjetja ne samo na strani strojne opreme, temveč tudi na strani ponudnikov storitev in povezljivosti na javnih mestih, kot so letališča in hoteli.
Telefon za vse
Sony Erricson P800 je bil eden najbolj občudovanih mobilnih telefonov na CeBIT-u. Telefon je namreč digitalni fotoaparat, video in predvajalnik mp3 ter digitalni pomočnik obenem. Podpira večglasni zvok, MMS, Javo, Bluetooth in WAP 2.0. Prek zaslona, občutljivega za dotik, lahko urejamo imenik, zapiske, elektronsko pošto in brskamo po spletu. Za razliko od večine tovrstnih telefonov ne temelji na Microsoftovem operacijskem sistemu, ampak na sistemu Symbian OSv7.0. Da bo zanimiv za ljudi, ki veliko potujejo, potrjuje dejstvo, da podpira vse tri vrste omrežij (900, 1800 in 1900), GPRS in HSCSD.
Digitalne kamere
Na CeBIT-u smo videli tudi kar precej digitalnih kamer, omenimo pa le Panasonicovo DVD-Camcorder VDR-M30, katere posebnost je, kot že ime pove, zapisovanje na plošče DVD. Kamera uporablja ploščo velikosti 8 cm in podpira standard DVD-RAM in DVD-R. Slednjega predvsem zato, ker je združljiv s tako rekoč vsemi predvajalniki DVD. Na eno ploščo DVD-RAM lahko posnamemo do 120 minut videoposnetkov ali približno 2000 fotografij. Kamera ima vgrajen 10-kratni zum in umirjevalnik slike. Na evropsko tržišče naj bi prišla poleti, priporočena cena pa bo 300.000 tolarjev.
Nasvidenje prihodnje leto
CeBIT je sicer izgubil nekaj blišča, ki ga je imel v letih največjega razcveta računalniške industrije, a ostaja največji evropski računalniški sejem. Novosti je bilo na hannoverskem razstavišču sredi marca seveda veliko več, kakor smo jih lahko tukaj omenili, a za tokrat naj bo dovolj. |
| |
|
| |
Število ogledov: 3431 |
| |
|
|
