| |
Konec leta 2001 je bilo na slovenskem delu svetovnega spleta že več kot 90 domačih elektronskih trgovcev, med katerimi vodijo uveljavljena podjetja, kot Mercator, Emka – Mladinska knjiga, EnaA - Gambit trade, Dom Muller, Neckerman in druge. Istočasno se je po podatkih raziskave RIS konec leta na spletu sprehajalo že skoraj pol milijona Slovencev in Slovenk, Siol pa je odprl spletni nakupovalni center, ki s svojo na XML temelječo odprto tehnologijo omogoča enostavno povezovanje vsebine vseh e-trgovcev pri nas.
Splet se je tako tudi pri nas razvil v upoštevanja vreden medij zanimiv za sprehajalce, kupce, prodajalce in oglaševalce. Kako oglaševati? To pravzaprav ni vprašanje. Najpopularnejši način oglaševanja so pasice (bannerji) različnih velikosti, katere lahko zasledimo na praktično vsaki strani na spletu. Vprašanje, ki si ga oglaševalci zastavljajo je pravzaprav, ali se na spletu sploh splača oglaševati. In kakšna je cena oglaševanja v primerjavi z ostalimi mediji: časopisi, revijami, televizijo, radijem, panoji, ..
Trenutno sta v uporabi dva načina obračunavanja oglasnega prostora na spletu. Med obema lahko sicer na različnih spletnih straneh izbirate tudi pri nas. Po prvem vam obračunajo vsak ogled oglasa posebej. Če torej neko spletno stran obišče dnevno 10.000 obiskovalcev, vas oglasni prostor na njej pri najnižji uveljavljeni ceni 4 SIT na vpogled stane okrog 40.000,00 SIT. Pri obračunu na klik pa v računu upoštevajo le tiste obiskovalce, ki na vaš oglas tudi kliknejo in tako preskočijo na vaš spletni naslov. Število tistih obiskovalcev, ki na oglas tudi dejansko kliknejo, je odvisno od vsebine oglasa in še nekaterih drugih dejavnikov, vendar pa lahko brez velike napake upoštevamo, da na dober oglas klikne približno 1% obiskovalcev. Pri 10.000 dnevnih obiskovalcih to pomeni približno 100 klikov, ki pa so seveda dražji od vpogledov. Pri ceni 95 SIT za klik, ki se je uveljavila pri nas to pomeni približno 9.500,00 SIT ali več kot štirikrat manj.
Obračunavanje na vpogled dejansko ne vzdrži niti primerjave cene s »klasičnimi« mediji. Pri tem bi morala biti cena malega (praktično komaj vidnega) podnapisa pri popularni TV oddaji s 100.000 gledalci vsaj 400.000,00 SIT za nekaj sekund. Po obračunu na klik pa bi račun znašal približno 95.000,00 SIT, kar je v neposredni primerjavi z vrednostjo TV oglasa še vedno preveč. Res pa je od objave na televiziji do trenutka, ko gledalec tudi vstopi v vašo trgovino in se pobliže spozna z vašo ponudbo še daleč, na spletu pa po tem načinu plačate le za tiste obiskovalce, ki tudi res vstopijo na vaše spletne strani. Koliko je potem potrebno, da bo kupec sprejel vašo ponudbo in oglaševano blago ali storitev res kupil, je od tu naprej res odvisno samo še od vas.
Cena oglaševanja na spletu je v zadnjem letu padla in se tako približala ceni oglaševanja v ostalih medijih. V cenovni vojni je zmagovalec znan: obračunavanje po učinku oziroma obračunavanje na klik, ki je tudi pri nas na voljo preko oglaševalskega omržja Central Iprom. Vprašanje je le še to, kolikšna je njegova prava cena v primerjavi z ostalimi mediji. V letu 2002 bomo verjetno dobili tudi odgovor na to vprašanje. Zato potrebujemo večji obisk na domačih spletnih straneh ter več obiskovalcem prijaznejših e-trgovin, ki nas bodo znale prepričati v takojšen nakup. Potem bodo e-trgovci lahko preprosto izračunali, da jih vsak prodani artikel v njihovi e-trgovini stane le nekaj sto tolarjev. Tega pa ne more ponuditi noben drug medij, mar ne!
|
